Gospodarstveniki v prihodnjih mesecih pričakujejo prve ukrepe nove vlade

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) z zadovoljstvom ugotavljajo, da koalicijska pogodba nove vlade vsebuje številne ukrepe, ki jih predlagajo tudi sami.

Vlado pozivajo, naj ključne ukrepe za razbremenitev gospodarstva sprejme čim prej, a hkrati je potrebna tudi širša razprava o prihodnjem razvoju Slovenije. To pa je treba opraviti v dialogu in medsebojnem spoštovanju, po pisanju STA sporočajo iz zbornice.

Gospodarska rast nam v zadnjih letih upada, zmanjšujejo se izvoz in tuje neposredne naložbe, podjetja vse manj vlagajo v nove tehnologije in opremo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik GZS Tibor Šimonka. “To nam jasno sporoča, da Slovenija potrebuje nov, drugačen razvojni zagon, če želimo kakovostna delovna mesta, priložnosti za mlade, kakovostne in dostopne javne storitve, ustrezno skrb za starejše in ranljive skupine ter enakomernejši razvoj regij,” je dodal.

Šimonka: Ključni ukrepi naj se sprejmejo v prihodnjih mesecih

Spomnil je, da so na GZS že pred časom predstavili program Made in Slovenija 2035, v katerem so opredelili panoge z največjim razvojnim potencialom ter navedli potrebne ukrepe za celostno in sistematično izboljšanje poslovnega okolja, ter ob tem ugotovil, da številne njihove predloge povzema tudi koalicijska pogodba nove vlade. “A ključno vprašanje ostaja, kaj, kako in kdaj bomo to vse lahko uresničili,” je dejal Šimonka.

Vlado je tako pozval, naj v prihodnjih mesecih sprejme ključne ukrepe za hitro razbremenitev gospodarstva in zaposlenih, kot so določene davčne razbremenitve, pospešitev zaposlovanja kadrov iz tujine, digitalizacija, pospešitev in poenostavitev izdaje različnih dovoljenj ter zagotovitev konkurenčnih cen energentov.

Hkrati pa mora država začeti tudi širšo razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije s ciljem, da pripravimo neke vrste nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva za naslednje 10-letno obdobje, je nadaljeval Šimonka. Te spremembe morajo presegati mandat ene vlade ali politične opcije, sprejemati pa se morajo ob sodelovanju in medsebojnem razumevanju. “Prihodnjih izzivov ne bomo mogli reševati vsak zase, na ulicah, s kolesarjenjem, pokazati bomo morali določeno zrelost,” je opomnil.

Pavlič Damijan: Najti moramo nov razvojni impulz

Ukrepe je treba zasnovati z dolgoročnim pozitivnim učinkom, je nadaljevala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Morajo biti učinkoviti in enostavni za izvedbo ter seveda finančno vzdržni, je dodala. Ob tem je pozvala, naj bodo usmerjeni v povečanje produktivnosti in naložb, pa tudi v davčno razbremenitev tako zaposlenih kot podjetij, hitrejše in bolj predvidljive postopke ter pospešeno digitalizacijo mikro, malih in srednjih podjetij, predvsem pa v podporo raziskavam in inovacijam, navaja STA.

“Če ne bomo ničesar naredili na tem področju, bomo še naprej soočeni s padanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter padanjem gospodarske rasti, s tem pa tudi s padanjem blaginje, zmanjševanjem sposobnosti financiranja države blaginje ter nadaljevanjem trenda odliva kakovostnih kadrov iz Slovenije, ” je dejal tudi ekonomist in soavtor programa Made in Slovenia 2035 Jože Pavlič Damijan.

Slovenija mora po njegovih besedah najti nov razvojni impulz, ta pa mora temeljiti predvsem na povečanju produktivnosti. Če želimo povečati produktivnost, pa moramo povečati naložbe in tu mora država prevzeti odločilno vlogo, s tem da opredeli ključne strateške razvojne panoge, je dejal. Le tako bo mogoče v Sloveniji ustvariti bolj kakovostna delovna mesta za prihodnost, meni.

“Če bomo izvedli predlagane reforme in investicije, bomo do leta 2035 ustvarili 19,2 milijarde evrov novih naložb, povečali BDP nominalno za 48 odstotkov, ohranili ali ustvarili 55.000 delovnih mest ter zagotovili višje plače, več priložnosti za mlade in več sredstev za zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo in socialno varnost,” je navedel.

V Medexu in Sandozu pozvali k predvidljivemu okolju

Eno od uspešnih podjetij, ki dokazuje, da je mogoče ustvarjati izdelke z visoko dodano vrednostjo tudi doma v Sloveniji in z njimi prodirati na mednarodne trge, je družinsko podjetje Medex. Njegova direktorica Aleša Mižigoj je povedala, da je dodana vrednost tisto, kar pomaga podjetju živeti in preživeti. Da lahko svojo energijo usmerjajo v ustvarjanje dodane vrednosti, pa potrebujejo dobro okolje brez nenehnih sprememb. Konkretno pa je dejala, da si želijo razbremenitve stroškov dela, uvedbo socialne kapice ter socialno dobro državo, v kateri bomo živeli dobro.

Glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc je kot ključno za povečanje konkurenčnosti izpostavil prizadevanja, da se vrhunski kadri, ki živijo v tujini, vrnejo v Slovenijo. Prav tako se mu zdi pomembno privabljanje tujcev v Slovenijo, pozval pa je še k zagotovitvi predvidljivega poslovnega in davčnega okolja, možnosti hitrejše izvedbe naložb ter tesnejšemu povezovanju raziskovalne sfere z gospodarstvom, njegove besede še povzema STA.